Bele plombe, ki skelijo
Med najpogostejše vzroke za obisk pri zobozdravniku/zobozdravnici spada zobna gniloba ali karies, ki ga povzročijo bakterije, ki proizvajajo kislino, ta pa topi sklenino in tako zelo počasi pride do zobne gnilobe. Karies načeloma ni boleč, dokler ne doseže zobnega živca. S primerno higieno in prehrano lahko v večini primerov preprečimo razvoj kariesa, a kljub temu le-to včasih ne zadošča, saj žal nismo povsem imuni na nastanek zobne gnilobe. Rešitev za te primere seveda poznamo in jo imenujemo zalivka oz. plomba. Ob tem nas zanima, katere vrste plombe poznamo, katero je bolje izbrati in kako poteka sam poseg. Kaj pa če nas po posegu skeli zob ali občutimo močnejše bolečine v zobeh?
Kakšne vrste plomb poznamo?
V grobem poznamo dve vrsti plomb. To so bele in amalgamske plombe, katerim se pogosto reče tudi kar »navadne« plombe in se v zadnjih letih vse pogosteje nadomeščajo z belimi plombami.
Amalgam je obstojen material, ki je neobčutljiv na vodo ter enostaven za uporabo. Zaradi negativnih lastnosti tega materiala se stranke redkeje odločajo za amalgamske plombe, prav tako pa se veliko ljudi z amalgamskimi zalivkami odloči za menjavo in prehod na bele plombe. Razlog za to je v sestavi zlitine, ki v 50 % sestoji iz za zdravje škodljivega živega srebra. Ostali elementi v sestavi amalgamske zlitine so težke kovine, kot recimo srebro, baker, kositer in cink. Poleg negativnih vplivov na zdravje posameznika je potrebno izpostaviti tudi pomanjkljivo učinkovitost amalgamske plombe. V primerjavi z belo plombo, ki se kemično veže na zobno strukturo ter s tem utrdi zob, amalgamska le zapolni prostor. Zaradi raztezanja kovine lahko pride tudi do razpok v zobni strukturi. Amalgam je mehka, prožna kovina, v kolikor pod amalgamsko plombo pride do zobne gnilobe, kariesa, plomba z griznimi silami zapolni zmehčan zob in ne izpade. Pogost pojav je, da nazven lepa amalgamska plomba pod seboj skriva gnilobo, ki se počasi a vztrajno približuje zobnemo živcu in kmalu je potrebno koreninsko zdravljenje. Bela plomba medtem ni prožna in v tem primeru izpade, to nas opozori, da je potreben obisk zobozdravnika.
V primerjavi z amalgamskimi plombami so bele plombe tako rekoč nevidne. Sestavljene so iz kompozitne smole oz. resina, ki sestoji iz mešanice plastičnih delcev ter polnil, kot je silica. Prav tako pri vgradnji bele plombe odstranimo le karies, saj se učinkovita mešanica materialov kemično in mehanično veže na zob. Zdravega dela zoba tako ni potrebno odbrusiti.
Čemu je namenjena bela zalivka oz. plomba?
Za belo plombo se torej lahko odločimo tako iz estetskih, kot tudi iz funkcionalnih razlogov. Zaradi negativnih lastnosti amalgamskih plomb, se pogosto odločimo tudi za zamenjavo le-teh za bele. Prav tako se uporabljajo za morebitno korekcijo oblike ali barve zoba, za dograditev (odlomljenega) zoba ali pa za odpravo razmika med (prednjimi) zobmi.
Kako poteka poseg vgradnje bele plombe?
Po odstranitvi kariesa na površino nanesemo kompozitni material. Tega nato strdimo s pomočjo modre lučke, katere svetloba ima točno določeno valovno dolžino za strjevanje tega materiala. Običajno se bele plombe gradi v plasteh, ki jih je potrebno sproti strjevati. Ob tem je pomembno, da sluznico okoli zoba dobro izsušimo, da ne bi vlaga preprečila strjevanje zalivke.
Bele plombe, ki skelijo?
Po plombiranju zoba lahko pride do neugodja in bolečin. Običajno je ta bolečina blaga in izzveni v nekaj dneh oz. enem ali dveh tednih. Bolečina je običajno prisotna ob pitju vročih ali hladnih pijač oz. uživanju vroče ali hladne hrane ter prav tako pri uživanju sladkih pijač ter hrane. Čutimo lahko tudi blago utripajočo bolečino.
Omenjene bolečine in neugodje so posledica draženja zobnega živca med posegom. Draženje nastane med odstranjevanjem kariesa z uporabo laserjev in/ali vrtanja ter aplikiranjem materialom med izdelavo bele plombe (jedkalna snov, bond, primer …).
Ob tem je najboljši ukrep, da se omenjenim zunanjim dražljajem v tem času izogibamo ter s tem preprečimo neugodje ter bolečine. Prav tako se lahko v tem času odločimo za uporabo zobne paste za občutljive zobe, ki vsebujejo snovi, ki zmanjšujejo občutljivost zob. Seveda ni odveč, če jemo mehkejšo hrano, v skrajnem primeru pa lahko vzamemo tudi protibolečinsko tableto. Zadnji ukrep običajno ni potreben, saj bolečina ni tako močna ter mine v nekaj dneh ali najkasneje v pribl. dveh tednih.
V kolikor bolečina tudi po nekaj tednih vztraja, je dobro, da se posvetujemo z zobozdravnikom/zobozdravnico.
Kateri so najpogostejši vzroki za morebitno dolgotrajno neugodje ter bolečine po posegu?
V redkih primerih bolečina po nekaj tednih še vedno vztraja. V teh situacijah seveda svetujemo obisk zobozdravstvene ambulante. Lahko se namreč zgodi, da plomba ne tesni dobro ter skozi nastalo režo prehajajo kemijski in/ali toplotni dražljaji, ki nam povzročajo zoprno skelenje.
Še en precej pogost, a k sreči z lahkoto rešljiv vzrok za bolečino po posegu je lahko previsoka plomba. Zaradi previsoke zalivke lahko pride do spremembe ugriza, ob čemer se sile ne porazdelijo enako med vsemi zobmi, kar povzroči bolečino na plombiranem zobu pri žvečenju.
V primeru večje zobne gnilobe, ki je prišla do bližine zobnega živca, lahko pride do poškodbe živca, kar skupaj z draženjem med odstranjevanjem kariesa lahko privede do umiranja živca. V kolikor pride do vnetja zobnega živca, je potrebno koreninsko zdravljenje.
3 koraki do popolnega nasmeha
1.
Rezervacija termina
Naročite se na brezplačen prvi posvet na dan, ki Vam najbolj ustreza. Razumemo terensko delo in smo izredno prilagodljivi – termini so možni tudi za vikend in v poznih večernih urah.
2.
Brezplačen prvi pregled
Ne maramo hitrih obravnav. Vzeli si bomo čas za celovit pregled in izdelali dodelan načrt za popoln nasmeh. Ob predhodnem dogovoru lahko z delom začnemo že isti dan.
1.
Rezervacija termina
Naročite se na brezplačen prvi posvet na dan, ki Vam najbolj ustreza. Razumemo terensko delo in smo izredno prilagodljivi – termini so možni tudi za vikend in v poznih večernih urah.
2.
Brezplačen prvi pregled
Ne maramo hitrih obravnav. Vzeli si bomo čas za celovit pregled in izdelali dodelan načrt za popoln nasmeh. Ob predhodnem dogovoru lahko z delom začnemo že isti dan.
Kako pravilno vzdrževati zobne prevleke in mostičke? 
Vzdrževanje zobnih prevlek in mostičkov je zelo pomembno za zdravje ustne votline. Z nasveti o vzdrževanju zobnih prevlek v tokratnem blogu.
Kaj je FRC zatiček, štift ali kaj je nazidek?
Kaj je FRC zatiček, štift in kaj je nazidek? Si že kdaj slišal/a za zatiček s prevleko? Mogoče ti je
Kakšen je postopek endodontskega zdravljenja zob oz. zobnih kanalov?
Kaj moramo vedeti o postopku endodontskega zdravljenja zob in na kaj moramo biti pozorni po tem, ko je zdravljenje zobnih kanalov končano?
