Sowelo - Sowelopedia
Nalagam ...

Sowelopedia

odgovori in vprašanja iz zobozdravstva
Povedano preprosto; sladkor oz. preprosti ogljikovi hidrati so hrana za bakterije v ustih, te med hranjenjem izločajo kislino, ki počasi najeda zobno sklenino in povzroči karies, ta, če ni zdravljen – saniran, vodi v pulpitis (vnetje živca) in granulom.
Da in ne. Delno raztopljena sklenina, ki jo najdemo pri začetnih kariesih se lahko sama obnovi z naravnim procesom remineralizacije, medtem to ni mogoče pri globljih kariesih.
Plak je brezbarven lepljiv sloj, ki se lepi na zobe. Če plaka redno ne odstranjujemo, se naloži ob zobeh in dlesni ter sčasoma spremeni v zobni kamen, ki je zaradi svoje hrapave površine idealno gojišče bakterij. Bakterije povzročijo vnetje dlesni in vodijo, do parodontalne bolezni – paradentoze.
Granulom je posledica vnetja zobnega živca. Po navadi se pojavi zaradi globokega kariesa, kjer pride do vnetja živca in njegovega odmrtja, na mrtev živec se hitro naselijo bakterije in razraščajo. S širjenjem vnetja se raztaplja kost.
Ko pride do odmrtja živca, v zobu, pravimo, da je zob mrtev. Živec je odgovoren za občutek toplote, mraza in bolečine. Do odmrtja lahko pride zaradi udarca, zobne gnilobe ali visoke temperature. Mrtev zob lahko čez čas dobi sivkasto barvo.
O pulpitisu govorimo, kadar karies sega v bližino živca in ga bakterije okužijo. Glavni znak vnetega živca je močna bolečina v zobu, ki se ne odzove na protibolečinska zdravila (npr. lekadol), kratkotrajno pomaga pitje hladne vode. Pri takšnih bolečinah je običajno treba zdraviti zob, včasih je dovolj, da se napravi zalivka.
Poznamo lokalno oziroma področno anestezijo, kjer ste budni in imate omrtvičen zgolj del telesa, ali splošno, kjer spite. Anestezija je stanje, ko ne čutite bolečine. Je v obliki tekočine (anestetika), ki jo vbrizgamo na pravilna mesta. Brizganje se izvede zelo počasi, da ne povzroči bolečin, v večini primerov ga ne čutite. Lokalna anestezija traja približno dve uri po posegu.
To so vrste keramičnih ali kompozitnih zalivk, ki se uporabljajo pri obsežnih poškodbah zoba. Pripravijo se tako, da zobozdravnik pri prvem obisku odstrani karies in Vam vzame odtis, nato tehnik v laboratoriju, na podlagi odtisa, izdela nadomestek in ob naslednjem obisku se Vam zacementira na mesto luknjice. Razlika med inlejem in onlejem je v velikosti; onlej je obsežnejši in se uporabi, kadar je treba nadomestiti tudi zobni vršek.
Koferdam je gumijasto opno, ki ga namesto na zob. Glavni namen opne je, da zagotavlja sterilno delovno okolje in pacienta zaščiti pred tekočinami. Opno je tudi pomembna zaščita pred prenosom mikroorganizmov. Dodaten bonus opna je, da ne izsuši ustne votline med posegom.
Parodontalna bolezen po domače parodontoza, je vnetje obzobnih tkiv, do katerega pride zaradi kopičenja bakterijskih zobnih oblog ob dlesni.
Med najpogostejši vzrok spada zobna gniloba, sledi ji poškodba zoba, škrtanje z zobmi, vnetje zobnega živca in bolezen dlesni.
Vsak mrtev zob je treba zdraviti, saj v nasprotnem primeru lahko pride do vnetja v kosti ob vrhu korenine – granulom. Kljub temu da je zob mrtev, lahko s pravilno izvedenim zdravljenjem, opravlja svojo nalogo in ni potrebe po puljenju, razen če je zob že močno uničen.
Nepravilno zdravljen zob je idealno gojišče bakterij – zaprte in zavarovane pred zunanjimi vplivi, se aneorobne bakterije razmnožujejo in negativno vplivajo na vaše zdravje. Raziskave so pokazale, da omenjene bakterije, lahko, povzročijo infarkt.
Vsekakor ne. Začetne kariese zdravimo z ozonom, ki brezbolečinsko uniči bakterije in omogoči remineralizacijo zoba, pri globljih kariesih uporabimo lokalni anestetik.
V primeru, da zalivka ni napravljena pravilno oziroma ne tesni, se lahko v špranjo med zalivko in zobom ujamejo delci hrane in bakterij. Pod zalivko ne moremo ščetkati, torej se bakterije nemoteno razmnožujejo in nastane karies.
Če se zob maje, ni nujno, da bo izpadel. Svetujemo, da se oglasite pri zobozdravniku.
Zdravljenje pri majavosti je odvisno od vzroka. V primeru, da je do majanja prišlo zaradi udarca, je najprej treba napraviti rentgenski posnetek zoba, da se oceni obseg poškodbe. Ohranitev takšnega zoba je mogoča – poveže se s sosednjimi, zdravimi zobmi. V primeru, da je zob mrtev, ga je treba zdraviti. Kadar se zob maje zaradi paradontalne bolezni je najprej treba pozdraviti dlesen, možno je tudi povezati kritičen zob s sosednjimi in ga preoblikovati, da se zmanjšajo sile, ki delujejo nanj.
Če je majavost posledica pradontalne bolezni, vsekakor, vendar večino grizenja opravite na zdravih zobeh. Svetujemo obisk zobozdravnika, da se majavost odpravi.
Po izdelavi plombe je lahko prisotna občutljivost zoba do dva dni po posegu, pri zdravljenju koreninskih kanalov tri dni in pri puljenju lahko čutite bolečino do teden dni. To so okvirna predvidevanja, natančnejša predvidevanja Vam bo podal zobozdravnik po posegu.
Parodontalna bolezen po domače parodontoza, je vnetje obzobnih tkiv, do katerega pride zaradi kopičenja bakterijskih zobnih oblog ob dlesni.
V približno 10 % primerov vzrok leži v genih. Za začetek in razvoj bolezni nista potrebna samo plak in vrste bakterij; veliko je odvisno od vnetnega odziva organizma, ki je dedno pogojen – pri nekaterih posameznikih je zelo buren in kriv za propad obzobnih tkiv.
Paradontalno bolezen je možno nadzirati. Ne čakajte, čimprej ukrepajte, največ lahko naredite sami v pomoč Vam bodo zobozdravniki in specialisti, ki bodo odpravljali vzroke in posledice bolezenskega stanja.
Največji vpliv imajo zobne obloge, ki so posledica nepravilnega ščetkanja, sčasoma se spremenijo v hrapav zobni kamen, ki je idealno gojišče za bakterije. Podobni pogoji za lepljenje plaka so na slabo narejenih protetičnih izdelkih in zalivkah. Kadilci so močno podvrženi razvoju paradontalne bolezni. Z zdravstvenega vidika imajo večje tveganje bolniki s sladkorno boleznijo, ženske, ki jemljejo oralno kontracepcijo ali so v menopavzi in nosečnice.
Bolniki s paradontalno boleznijo imajo dvakrat večjo verjetnost za srčni infarkt in trikrat večjo za možgansko kap, medtem se nosečnicam sedemkrat pogosteje rodijo lažji in nedonošeni otroci.
Sami lahko naredite veliko z rednim nitkanjem, ščetkanjem in preventivnimi pregledi ter uravnoteženo prehrano. Zelo priporočljivo je opustiti kajenje. Če redno odstranjujemo plak, zobni kamen ne nastane oz. nastaja zelo počasi. Posledično se zmanjša verjetnost za nastanek parodontalne bolezni.
Krvavitev je lahko znak vnetja dlesni in napredovane paradontalne bolezni. Redko so krvaveče in vnete dlesni posledica nepravilnega in premočnega ščetkanja ali agresivnega nitkanja.
Otečene dlesni so po navadi prvi znak vnetja dlesni.
Do umika dlesni lahko pride zaradi več razlogov – genska nagnjenost, paradontalna bolezen, nepravilno oz. premočno ščetkanje, slaba ustna higiena, hormonske spremembe, kajenje, škrtanje z zobmi in nepravilen položaj zob in čeljusti.
Velikokrat je pri odkrušenih zobeh potrebno samo glajenje ostrih robov, da ne porežemo jezika. Odkrušen del lahko zapolnimo z zalivko in tako izboljšamo videz zoba ter ga zaščitimo pred nadaljnjo poškodbo. Če je poškodovan velik del zoba, priporočamo lusko ali prevleko.
Žal ne, ustrezni so samo posamezniki z odlično ustno higieno – zobje morajo biti zdravi in brez kariesa, medtem morajo zalivke ustrezno tesniti. Pomembno je tudi zdravje dlesni, kar žal izloči paradontalne bolnike, saj bi beljenje stanje poslabšalo. Beljenje zob zalivk ne pobeli, torej je potrebna menjava le teh s svetlejšim odtenkom.
Učinki beljenja niso trajni, v primeru, da opustite navade, ki obarvajo zobe npr. kajenje in se izogibate hrani (npr. kava in praiv čaji), ki jih obarva, lahko beljenje ponavljamo vsakih nekaj let, drugače prej.
Vsekakor. Na voljo je ogromno zobnih krem (past), raztopin in žvečilk, ki obljubljajo bolj bele zobe. V večini teh izdelkov je aktiva sestavina peroksid, ki se uporablja za beljenje zob. Redna uporaba teh izdelkov bo zobe napravila za odtenek bolj bele, vendar se bodo ponovno obarvali ob prenehanju. Za viden učinek je potreben mesec dni dosledne uporabe, v primeru zobne kreme z nizko vsebovanostjo peroksida. Odsvetujemo komplete, ki jih zasledite na raznih straneh s kuponi, ki za delovanje uporabljajo 60 ali več % peroksid, saj lahko povzročijo opekline na dlesni in trajno poškodbo zob. V ordinaciji se ob ustrezni zaščiti dlesni in zobozdravniškim nadzorom uporablja največ 35 % peroksid.
Žal ne, lahko jih le očistimo v primeru, da se na njih napravi pigment ali zobni kamen, vendar osnovne barvne žal ne moramo spremeniti.
Če nimamo zaupanja do peroksida, lahko dosežemo bolj bele zobe z uporabo jedilne gline; namesto zobne kreme jo nanesemo na ščetko in si umijemo zobe. Kljub temu da se glina ne bo penila in imela svežega okusa mentola, zob ne očisti nič manj kot komercialne zobne kreme. Potrebna je doslednost uporabe gline in rezultati so vidni po mesecu dni, dodatnia posledica uporabe gline je, da zobe zgladi in se hrana težje prime nanje. Za trajno bele zobe svetujemo uporabo lusk, so neinvazivne in izberete lahko barvo, ki je res vaša.
Zobni kristal polepša vsak nasmeh. Za pravilno namestitev je najprej treba očistiti zob, na očiščen zob se nanese najprej posebno lepilo in nato kristal. Ko se lepilo strdi, je kristal nameščen. Zobni kristal ne poškoduje sklenine. Zobni kristal ima življensko dobo od šest mesecev do nekaj let.
Zobnim kremam dodajajo močne učinkovine, denimo pesticid trikloslan, ki naj bi ščitil pred kariesom, boleznimi dlesni in slabim zadahom. Sodobne kreme vsebujejo tudi barvila, umetne mase in sladila (npr. aspartam), konzervanse (parabeni – hormonski motilci), titanov oksid, ki povzroča demenco ... Priporočamo uporabo zobnih krem, ki imajo naslednje certifikate: organic standard soil association, bdih natural cosmetics certification in NaTrue.
V primeru, da ste zobe temeljito mehansko, očistili lahko uporaba ustnih vodic prej škodi kot koristi, zlasti, če močne kemikalije pridejo na sluznico. Dodatno so ugotovili, povezavo med vsakodnevno uporaba vodic in slabim zadahom, poškodbo sklenine ter povečano verjetnostjo nastanka raka na žrelu in v ustih. Raziskave so ugotovile, da uporaba ustnih vodic z nizkim PH povzroča poškodbe sklenine in posledično nastanek občutljivih zob. Uporaba takšnih vodic pred ščetkanjem je odsvetovana, saj zmehčajo sklenino. Priporočamo uporabo domačih pripravkov iz Timijana, ki je čudodelna rastlina za dlesni, medtem se proti kariesu uspešno bori muškatni orešček.
Večina strokovnjakov meni, da je najboljša majhna mehka zobna ščetka, saj z njo najlažje odpravimo zobne obloge. Majhnost ščetke nam omogoča, da dosežemo vse predele, ki jih z večjo ne moramo (npr. zadnje zobe). Pri obliki držala se odločite za tistega, ki Vam najbolje sede v roko.
Če bi resno jemali, da jo moramo zamenjati največ na vsake tri mesece in zmeraj, ko smo prehlajeni ali kako drugače bolni, bi jo večina ljudi morala zamenjati skoraj vsak mesec. Svetujemo, da ščetko hranite v slanici (npr. 2 dl kozarec vode z nekaj žličkami soli) ali v alkoholu. Najbolje v tinkturi rastline, ki blagodejno vpliva na dlesen – timijan, ameriški slamnik ipd. Čas za menjavo zobne ščetke nastopi, ko so ščetine deformirane do mere, da ne morejo opravljati svojega dela (se »razcvetijo«).
Električna zoba ščetka je odličen nadomestek »tradicionalne« ščetke, pohitri umivanje zob in nekatere se celo povežejo z našim mobilnim telefonom in nas vodijo skozi postopek pravilnega čiščenja. Priporočamo zobno ščetko z ultrazvočno glavo in, da jo uporabljate nežno, ne pritiskajte na dlesen saj jo ščetka lahko poškoduje.
Zobna prha je »vap« za vaše zobe. S curkom vode odstrani umazanijo iz težje dostopnih mest in obzobnih žepkov. Lahko nadomesti nitko in uporabo medzobnih ščetk.
Strganje jezika izboljša zadah, čut za okus, in odstrani legla bakterij na jeziku, posledično izboljša zdravje. Najustreznejše strgalo je kovinsko, medtem so ščetke zelo neučinkovite.
Zobni kamen sam po sebi ne povzroči vnetja dlesni, vendar je zaradi svoje hrapave površine idealno mesto za rast bakterij, na katere se dlesni odzovejo z vnetjem (gingivitis), ki običajno počasi napreduje v globino in povzroči nastanek obzobnega žepa – globlji kot je žep, bolj majavi so zobje.
Odstranjevanje zobnega kamna ni boleč postopek, saj se izvede s posebno ultrazvočno konico, ki se nežno prisloni ob zob in s pomočjo vibriranja odstrani obloge. Možen je le občutek skelenja ob zobnih vratovih, saj niso več »zaščiteni« s plastjo oblog. V primerih, ko je dlesen vneta in lahko pride do bolečin ali kadar odstranjujemo zobni kamen pod ravnijo dlesni, npr. v žepkih uporabimo lokalni anestetik.
Ne, pri pravilni izvedbi ne pride do poškodb sklenine.
Čiščenje zobnega kamna se izvede v enem obisku in traja približno 45 minut. Najprej se z ultrazvočno konico odstrani zobni kamen nato se zobje spolirajo s posebno zobno kremo, ki jih zgladi in zavira nabiranje zobnega kamna; dodaten bonus poliranja je, da odstrani zabarvanja z zob in jim vrne naravno barvo. Pri osebah s paradontalno boleznijo sledi luščenje in glajenje korenin – odstranjevanje zobnega kamna pod ravnijo dlesni.
Raziskave so pokazale, da žvečilke brez sladkorja, po obroku lahko pomagajo nevtralizirati kisli PH v ustih, dodatno se raziskave pokazale, da žvečilke s ksilitolom lahko preprečujejo zobno gnilobo, saj zavirajo rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo. Vendar ne smemo pretiravati z žvečilkami, saj lahko čezmerno zvečenje vodi v poškodbe čeljustnih sklepov in obrabe zob, dodatno so umetna sladila dokazano škodljiva za zdravje. Izogibati se moramo žvečilkam, ki vsebujejo titanov dioksid (belo barvilo), saj dokazano negativno vpliva na možgane in prebavni trakt.
Možnost za nastanek kariesa zmanjšamo z rednim ščetkanjem (vsaj dvakrat na dan, najboljše takoj zjutraj in zvečer pred spanjem), priporočeno je ščetkanje z naravnimi zobni kremami, ki ne vsebujejo fluorida, sladil in parabenov. Pri prehrani se moramo izogibati sladkorju (npr. sladke gazirane pijače, sladkana kava, čokolade ...), kadar zaužijemo sladkor je priporočljivo usta temeljito sprati z navadno vodo. Uporabo ustnih vodic odsvetujemo, saj lahko nekatere povzročijo poškodbe sklenine in povečajo verjetnost nastanka raka v žrelu in ustih. Ugotovljena je bila tudi povezava med vsakodnevno uporabo in slabim zadahom.
Kajenje zmanjša pretok krvi v dlesnih in ustni sluznici. S tem se zmanjša obrambna moč celic proti bakterijam, zaradi česar se tudi pojavlja vnetje dlesni. Pri stalnem vnetju dlesni se začne topiti kost okoli zob, kar v končni fazi vodi do izgube zob. Vnetje dlesni je pri kadilcih precej skrito, saj dlesni zaradi manjšega pretoka krvi, le malo krvavijo. Ker ni nobenega opozorila na vnetje, se to spregleda.
Kajenje vodi v številne zobozdravstvene težave, med drugimi; slab zadah na račun suhih ust, povečano količino zobnih oblog, večjo izgubo čeljustne kosti, počasno celjenje tkiv po dentalnih posegih, povečano možnost za razvoj raka ustne votline ...
Krvavitev je lahko znak vnetja dlesni in napredovane paradontalne bolezni. Redko so krvaveče in vnete dlesni posledica nepravilnega in premočnega ščetkanja ali agresivnega nitkanja.
Do umika dlesni lahko pride zaradi več razlogov – genska nagnjenost, paradontalna bolezen, nepravilno oz. premočno ščetkanje, slaba ustna higiena, hormonske spremembe, kajenje, škrtanje z zobmi in nepravilen položaj zob in čeljusti.
Izogibajte se hrani, ki je bogata s sladkorjem, saj povzroča razmnoževanje slabih bakterij v ustni votlini, dodatno se izogibajte kislemu sadju in zelenjavi. Zaužijte pa veliko hrane, ki povzroča izločanje slike npr. jabolka, korenček in zelena, ki stimulirajo izločanje slike in pomagajo odstraniti zobne obloge ter osvežijo dah. K ohranjanju zobne sklenine pomagata tudi zeleni in črni čaj, saj znižujeta raven slabih bakterij v ustih. Znanstveno potrjeno je, da muškatni orešček vsebuje obilo protimikrobnih snovi in macelignan, ki zavira rast in razvoj kariesa.
Dr. Weston Price je ugotovil, da je za nepravilno izraščanje zob in razvoj kariesa kriva nepravilna prehrana. Dandanes se izogibamo v maščobah topnih vitaminov D, K2 in A, ki so nujni za zdravje zob. Dober vir teh vitaminov so prav maščobe - npr. ekološko polnomastno mleko in mlečni izdelki, maslo, kokos, mast in mastne ribe. Hrana, ki se je zaradi straha pred holesterolom in nasičenimi maščobami izogibamo.
Vsekakor, pravilno nameščen nadomestek npr. prevleka ali most, mora sedeti trdo in se ne majati. Kolikor se maje se nemudoma oglasite pri zobozdravniku, da se odkrije vzrok – popuščanje lepila, poslabšanje stanje pod protetičnim nadomestkom ali drugo. Če se majavost ne popravi, tvegate izgubo zob pod npr. prevleko in mostom.
Mostiček služi zapolnitvi vrzeli med zobmi, obesi se na sosednje zdrave zobe. Obstajajo različni mostički, vsi s svojimi prednostmi in slabostmi: kovinsko-porcelanski, kombinacija cirkonksidne keramike in porcelana ali polnokeramični mostički. Mostiček je sestavljen iz najmanj dveh prevlek (nosilna zoba) in vsaj enega umetnega zoba (vmesni člen) med njima. Kovinsko-porcelanski mostički: osnova takšnih mostičkov je kovinsko ogrodje, ki ponuja trdnost pri grizenju, čez ogrodje pa je zapečena keramika. Slabost kovinsko-porcelanskih mostičkov je količina za koliko moramo pobrusiti nosilna zoba, tudi do 70 %, drugače pride do pojava »konjskih« zob. Dodatna slabost je, da kovina ni biokompatibilen material, zato pogosto prihaja do vnetij dlesni. Cirkon-keramični mostički: ogrodje je iz cirkonija, ki je bele oziroma poljubne barve, dodatno je cirkonij biokompatibilen material in lažji od kovine, povrhu cirkon-keramični mostiček zahteva znatno manj brušenja sosednjih zob. Polnokeramični mostički: tudi polnokeramični mostički so biokompatibilni, vendar se zaradi svojih mehanskih omejitev uporabljajo pretežno za premostitev vrzeli v sprednjem delu ust.
Največji dejavnik za življensko dobo je ustna higiena, saj nadomestki zahtevajo ne le dobro higieno vendar izvrstno. Včasih se šalimo, da morate po ulici hoditi z zobno ščetko. Ob pravilni ustni higieni in z rednimi obiski pri zobozdravniku zobni mostički zdržijo tudi več desetletij.
V primeru, da manjka več zob, oziroma, da nadomestkov ni možno obesiti na zdrave zobe, takrat pridejo na vrsto delne ali celotne proteze. Prednost protez je, da ob dobrem vzdrževanju ne povzročajo težav z dlesnimi, zobnimi koreninami in s čeljustno kostjo. Oblikovana je na način da se jo udobno nosi in da so zobje videti čim bolj naravno.
Večina protez zdrži več kot deset let. Ob nepravilni higieni se na protezah nabirajo bakterije, ki lahko privedejo do težav v ustih. Dodatno se v desetletju spremeni oblika Vaše čeljusti in se proteza več ne prilega pravilno. Velikokrat je staro protezo možno obnoviti in popraviti, če to ni mogoče se napravi nova.
Ko začnete nositi protezo, bo potrebnega nekaj časa, da se nanjo navadite. Priporočamo, da jo prvi teden nosite neprekinjeno vsaj uro – takšen način nošnje pospeši prilagajanje na protezo. Če Vas proteza žuli in se vname tudi sluznica, svetujemo takojšen obisk zobozdravnika, da na mestu žuljenja protezo pobrusi in razbremeni sluznico.
Pri protezah svetujemo, da z njimi ravnate skrbno. Protezo je treba, zunaj ust, dobro očistiti vsaj dvakrat dnevno, priporočljivo jo je tudi splahniti po vsakem obroku. Za čiščenje lahko uporabite milnico in mehko ščetko, odsvetujemo uporabo zobnih krem (past), saj obrabljajo protezo. Zelo pomembno je, da očistite vse ploskve in tudi težje dostopne dele. Priporočamo hranjenje protez v kozarcu z vodo ali v raztopini, namenjeni hranjenju protez. Razni kemijski pripravki niso nadomestilo za mehansko čiščenje.
Implantat je umetna korenina, ki se vstavi na mesto manjkajočega zoba in na njej se opravi rekonstrukcija zoba (nadgradnja). Umetna korenina – implantat, je izdelan iz titana, titanovih zlitin ali cirkonoksidne keramike, Vsadek se vstavi v kost in se navadno v nekaj mesecih popolnoma vraste v čeljust. Prednost implantatov je, da pustijo obstoječe zobe nedotaknjene in da jih telo dobro sprejema. Za slabost štejemo, da vsi niso primerni za implantološki poseg – posamezniki s paradontalnimi težavami in/ali premalo čeljustne kosti in tisti z nezadostno ustno higieno ter kadilci (več kot 15 cigaret na dan).
Implantat je odličen nadomestek za mostiček, saj ni potrebno brušenje sosednjih zdravih zob, dodatno v popolnoma brezzobi čeljusti vstavitev implantatov prispeva k stabilnosti proteze in omogoča njeno fiksacijo – da ni potrebe po tem, da jo jemljete iz ust.
Najpomembnejši dejavnik za dolgo življensko dobo je ohranjanje ustne higiene, ta mora biti izvrstna. Obvezna je uporaba mehke zobne ščetke, medzobne ščetke za implantate in nitke. Priporočamo dopolnilo uporabo zobne prhe. Vsa težko dosegljiva mesta moramo temeljiti čistiti, da se dlesni in tkiva ne bi vnela ob implantatu, veliko pozornosti moramo nameniti prostoru med vsadkom in dlesnijo. Toplo priporočamo redne zobozdravniške preglede na 6 mesecev in prekinitev kajenja. S pravilno ustno higieno in rednimi pregledi je po 10 letih, aktivnih več kot 90 % implantatov.
Zob je treba izpuliti, če se napačno vrašča ali s svojim izraščanjem podira statiko drugih zob, če zob ustvarja »gnečo«, če pride do zloma zoba in ostane le še gnila ali vneta korenina, če pride do večkratnega zloma zoba in ga ni možno sanirati z zalivkami ali zdravljenjem (npr. počena korenina) in če je treba nujno izboljšati splošno zdravje in odpraviti morebitna žarišča npr. pred presaditvijo organa, kemoterapijo ali operacijo na srcu.
Puljenje velja za enega izmed najpreprostejših postopkov v zobozdravstvu.
Vsekakor ne; šivajo se samo večje rane pri ekstrakciji večjega števila zob ali po puljenju zoba, ki se ni izrastel in je bil skrit pod dlesnijo.
Izraščanje modrostnih zob ne povzroča težav pri vseh ljudeh in jih ni potrebno odstraniti, če izrastejo v celoti, so pravilno postavljeni in jih je možno dobro očistiti.
Bolečini se izognemo z lokalno anestezijo, saj je plombiranje lahko boleče če karies sega globoko v zob.
Predvidena življenska doba bele zalivke je od pet do deset let. Če je zalivka izdelana v prisotnosti vlage, če je zob preobremenjen ali pa zalivka pokriva veliko površino ne bo tako obstojna.
Zobne zalivke so napravljene iz različnih materialov: zlata, porcelana, glasionomernih cementov, kompozitnih materialov in amalgama. V svoji ordinaciji uporabljamo kakovostne japonske in nemške materiale.
Zmerna bolečina v zobu in občutljivost zoba na hladno in mrzlo je po plombiranju popolnoma običajna in navadno izgine zelo hitro. V primeru, da ne izgine po dveh tednih je priporočamo posvet pri zobozdravniku. Vzrokov bolečine je več: lahko izhaja iz samega postopa plombiranja, lahko, da ne tesni dobro in skozi režo prehajajo bakterije in hrana, lahko, da je zalivka previsoka itd.
Najprej začnimo z razlogi za amalgamsko zalivko: pri pravilni izvedbi je lahko večna, imamo primere ko se je ohranila več kot 40 let, je izjemno odporna in obstojna ter cenovno ugodna. Slaba lastnost amalgamske zalivke je, da je treba pri izdelavi obrusiti večji del zoba kot pri kompozitni (beli) zalivki, dodatno amalgamska zalivka vsebuje živo srebro, ki dokazano povzroča demenco. Če imamo v ustni votlini štiri večje amalgamske zalivke na dan zaužijete isto količino živega srebra kot je v najbolj onesnaženi ribi na svetu.
Živo srebro iz amalgamskih zalivk potuje po telesu matere in se začne nabirati v posteljici, več kot ima nosečnica amalgamskih zalivk, več živega srebra se nabere in negativno vpliva na zdravje nerojenega otroka. Rziskave dokazujejo, da je imelo kar 94 % mater avtističnih otrok amalgamske zalivke.
Zlato je odličen nadomestek amalgama, zlate zalivke podedujejo izjemo odpornost in obstojnost amalgamskih zalivk, vendar se izognejo živemu srebru in čezmernemu brušenju. Za izdelavo zlate zalivke je v najslabšem primeru potrebnih 5 gramov zlata.
V svoji ambulanti svetujemo menjavo amalgamske zalivke kadar kažejo znake dotrajanosti, so počene, imajo sekundarni karies ali pa nepopolne (manjka delček). Na željo Vam zamenjamo amalgamsko zalivko, ki ne ustreza zgornjim merilom.
Menjava amalgamskih zalivk zahteva dodatno previdnost s strani zobozdravstvenega osebja. Amalgamsko zalivko je treba najprej izolirati od preostalih zob in ustne votline z uporabo koferdama, šele nato se z uporabo posebnih svedrov odstrani in zamenja s kompozitno. Pri nas pacientu dovajamo svež zrak s posebno napravo, da ne vdihuje hlapov, ki nastajajo med odstranjevanjem zalivke. Pri nepravilni odstranitvi lahko pride do zastrupitve z živim srebrom.
Zdravljenje je potrebno, ko pride do odmrtja zobnega živca. Najpogostejši vzrok za odmrtje je karies, vendar je lahko vzrok tudi udarec v zob ali pok zoba, ki sega do živca. V primeru, da mrtvega zoba ne zdravimo, lahko nastane boleča gnojna oteklina. Sami lahko prepoznamo, da bo potrebno zdravljenje, kadar imamo hudo bolečino ob uživanju vročih ali hladnih pijač in hrane, močno bolečino ob ugrizu, zob občutljiv na pritisk s prstom ali trkanje, zobobol, ki onemogoči spanje, bolečino, ki se širi ali bulo, iz katere priteče gnoj ali kri.
Prvi korak zdravljenja je anestezija, da med posegom ne čutite bolečine. Nato se skozi zgornji del zoba napravi luknjica, ki omogoča dostop do koreninskih kanalov. Pred nadaljevanjem z delom se s koferdamom zob izolira od preostalih v ustni votlini. Koferdam služi izolaciji zoba, da slina ne ogrozi zdravljenja (zagotavlja sterilno delovno okolje), zaščiti pacienta pred tekočinami in tudi služi kot zaščita za zobozdravstveno osebje. Bonus je, da koferdam ne izsuši ustne votline med posegi. Nato je vsak koreninski kanal skrbno očiščen in preoblikovan z endodontskimi iglami in posebnimi tekočinami ter posušen s poeni. Tako pripravljeni kanali se zapolnijo z zdravilom in začasno zalivko. Zdravilo se pusti v zobu vsaj dva tedna in po potrebi zamenja. Ko nastopi čas polnitve koreninskih kanalov so le ti najprej ponovno očiščeni in posušeni, da se odstranijo ostanki zdravila in potem razkuženi ter napolnjeni s primernim materialom. Zdravljeni zobje so šibkejši od zdravih, zato velikokrat zahtevajo vstavitev koreninskega zatička in nato prevleko, vendar lahko manj poškodovane brez težav oskrbimo z zalivko. Poseg je neboleč.
Proces koreninskega zdravljenja zoba zavzema vstavitev protibakterijskega zdravila, ki prepreči razmnoževanje bakterij in s tem ponovno okužbo. Zdravilo je lahko v zobu dva do tri tedne, nato ga je treba zamenjati. Na podlagi obsega vnetja, prisotnosti gnoja ipd., se zobozdravnik odloči za menjavo zdravila ali dokončno polnitev kanalov.
Zatiček se vstavi v zdravljen zob s polnjenim koreninskim kanalom, da mu nudi dodatno podporo oz. ga ojača, saj sam ni več sposoben kljubovati silam grizenja. Uporabljamo kovinske in z vlakni ojačane kompozitne zatičke.
V redkih primerih se pojavijo bolečine v zobu z zatičkom, takrat je treba odstraniti zatiček in polnilo zdravljenega zoba ter ponovno zdraviti koreninske kanale zoba. Če odstranitev zatička ni mogoča, se kirurško odstrani vršek korenine in z njim vzrok bolečine. Možno je, da so grizne sile premočne tudi za ojačan zob, v tem primeru lahko pride do poka korenine, v večini primerov to vodi do ekstrakcije (puljenja).

Ne najdete kar Vas zanima?

Ni problema. Pošljite nam sporočilo

Strinjam se z uporabo svojih osebnih podatkov (ime in elektronski naslov), le za vzpostavitev stika oziroma odgovora na poslano sporočilo. Osebni podatki ne bodo deljeni s tretjimi osebami. Več informacij je dostopnih na strani o zasebnosti.

Telefon: +386 70 541 945 & +386 41 985 046

E-mail: info@sowelo.si

Naslov: Lovrenc na Dravskem Polju 37/D, 2324 Lovrenc